Avtomobilska industrija v Evropi in večanje držnega deleža baterijskih električnih vozil

• Kaj avtomobilska industrija pomeni za evropsko gospodarstvo?
• Koliko akumulatorskih električnih vozil (BEV) je bilo leta 2019 registriranih v Evropi?
• Koliko električnih vozil načrtuje Evropska unija do leta 2050?
• Zakaj se ne prodaja več BEV-ov?
• Kakšna so prihodnja pričakovanja na trgu baterij?

23. junija 2020 je Evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov (ACEA) na svoji spletni strani objavilo članek z naslovom “Napoved prodaje avtomobilov v Evropi 2020: Letos pričakujemo 25-odstotni padec, pravi ACEA”. V članku je navedeno, da 13,8 milijona Evropejcev dela v avtomobilski industriji (neposredno in posredno), kar predstavlja 6,1 % vseh delovnih mest v EU. 11,4 % proizvodnih delovnih mest v EU – približno 3,5 milijona – je v avtomobilskem sektorju. Motorna vozila predstavljajo 440,4 milijarde EUR davkov na ključnih evropskih trgih. Avtomobilska industrija za EU ustvari trgovinski presežek v višini 84,4 milijarde EUR. Promet, ki ga ustvari avtomobilska industrija, predstavlja več kot 7 % ​​BDP EU. Letno vlaga v raziskave in razvoj 57,4 milijarde EUR, avtomobilski sektor doprinaša največji zasebni prispevek k inovacijam v Evropi, saj predstavlja 28 % celotne porabe EU.

Junija 2020 je Mednarodna agencija za energijo (IEA) pripravila Globalni pregled 2020 za električna vozila (Global EV Outlook 2020). Konec leta 2019 je bilo v Evropi 0,97 milijona BEV-ov in 0,78 milijona priklopnih hibridnih električnih vozil. Po podatkih ACEA je na evropskih cestah v prometu približno 308,3 milijona motornih vozil.

Študija podpore politiki, ki je bila izvedena leta 2016 kot del projekta EAFO za Generalni direktorat za mobilnost in promet Evropske komisije, predvideva, da bo za dosego 100-odstotnega voznega parka vozil z ničnimi emisijami do leta 2050, potrebno, da bodo do 2035 vsa prodana nova vozila z ničnimi emisijami.

Zgornji podatki kažejo, da tudi s povečanjem prodaje v BEV cilja ne bo enostavno doseči.

Stroški vozil BEV so v veliki meri odvisni od stroškov baterije. Večina odjemalcev je navajena na doseg od 900 km do več kot 1000 km na 1 rezervoar fosilnega goriva. V primerjavi s premijskimi BEV, ki dosegajo 400 km na polnjenje v idealnih pogojih in zmerni hitrosti, so običajni avtomobili z notranjim zgorevanjem cenovno ugodnejši in imajo večjo bazo rabljenih vozil.

V drugi polovici leta 2020 in leta 2021 na trg prihajajo novi atraktivni modeli osebnih električnih in hibridnih vozil. V nekaterih evropskih državah lahko čakalna doba za nova električna vozila doseže šest ali več mesecev, število avtomobilov na trg pa je omejeno.

Pri visokih cenah električnih vozil, z manj kot polovico razpona na eno polnjenje v primerjavi z avtomobili na fosilna goriva, čakalnimi dobavnimi roki, čakalnimi časi, da novi modeli postanejo rabljeni za prodajo po nižjih cenah, omejeno življenjsko dobo baterije v primerjavi s konvencionalnimi vozili se postavlja vprašanje, kaj bi pospešilo prodajo električnih baterijskih vozil?

Odgovor je preprost: “inovacija” – znižanje cene baterij in povečanje energijske gostote baterije za daljši razpon z enim polnjenjem. Vendar je izvedba rešitve težavna. Glavni razlog, zakaj so baterije drage, so surovini kobalt in nikelj.

30. junija je CNBC objavil članek Tima Mullaneyja “Tesla in znanost, ki stoji za naslednjo generacijo, poceni,” milijon milj “akumulatorja električnih avtomobilov. Tim je v segmentu BEV intervjuval več strokovnjakov za avtomobilsko industrijo, raziskave in inovacije, strokovnjake za gospodarstvo in druge strokovnjake.

James Frith, vodja skladišča energije v Bloombergu New Energy Finance (Finance Nove Energije), v Londonu, je dejal, da “današnje baterije stanejo približno 147 USD / kWh, kar je padec od 1000 dolarjev leta 2010 in 381 dolarjev v letu 2015”. To je približno 128 EUR / kWh in padec približno od 872 EUR / kWh leta 2010 in približno 332 € / kWh v letu 2015. Shirley Meng, znanstvenik za materiale in profesor na kalifornijski univerzi San Diego, ki vodi šolski center za trajnostno energijo, je dejal, da “bo težko spustiti ceno pod 100 USD na kilovat”. To je približno 87 EUR za kilovat, cilj pa je znižati ceno na približno 50 EUR za kilovat, trdi analitik Wedbush Securities (vrednostni papirji), Dan Ives. V zadnjem desetletju se je cena baterije znižala do 80 %. Proizvajalci obljubljajo dodatna znižanja cen na podlagi zmanjšanja deleža kobalta in niklja v proizvodnji baterij. Raziskovalne inštitucije testirajo nove materiale, ki bi lahko nadomestile kobalt in nikelj. Litij-železove fosfatne baterije povečujejo upanje za znižanje cene. Ta tehnologija se razvija leta in lahko traja še nekaj let, preden bo v uporabi v osebnih avtomobilih na trgu.

Slovenski inštitut za kemijo je leta 2017 s Hondo pridobil dve pogodbi za raziskovanje potenciala magnezijevih baterij. Vsi rezultati raziskav so v lasti Honde. Zdaj inštitut raziskuje potencial litij-žveplovih baterij. Inštitut navaja, da “litij-žveplove baterije zagotavljajo 3 do 5-krat večjo teoretično energijsko gostoto v primerjavi z litij-ionskimi baterijami. Kljub temu pa je treba še vedno rešiti veliko nerešenih vprašanj do njihove komercialne uporabe. “