Ali veste?

Energetski koncept Slovenije med prednostnimi nalogami na področju prometa in energetike osrednjo vlogo namenjena uvajanju alternativnih (nizkoogljičnih) goriv s poudarkom na električni mobilnosti. Dokument tako do leta 2055 predvideva doseganje 100 % električne mobilnosti v osebnem in javnem prometu, do leta 2035 pa zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v prometu za vsaj 35 % glede na leto 2005. Skladno s temi cilji (in drugimi, ki niso vezani na promet) je do leta 2035 predvidena prepolovitev energetske rabe naftnih derivatov, do leta 2055 pa njena popolna opustitev.

 

Načini polnjenja in vrste polnilnih postaj

Kadar govorimo o polnjenju ali iščemo informacije na različnih spletnih in ne-spletnih virih ponavadi beremo termine kot so moč polnilne postaje v kW,  električna napetost v polnilni postaji v voltih (V) in električni tok v amperih (A), o vrstah vtičnic ter izmeničnem ali enosmernem toku. Našteto vpliva na čas polnjenja. Čas polnjenja prazne baterije je lahko počasno, 11 do 12 ur, primerno za manjša vozila, počasno, primeren za večja vozila od 3 do 8 ur, srednje hitro do 3 do 4 ure, hitro ali super hitro od 1 ali pol ure za prazno baterijo oz. 10 do 20 minut polnjenja do 50 % baterije pri Tesla super polnilnicah. Glede na tok govorimo o izmeničnem (AC) in enosmernem (DC) toku. Polnjenje z AC tokom je namenjeno počasnemu in pol-hitremu polnjenju doma, v podjetjih in na večino javnih mestih, medtem, ko DC tok omogoča hitro polnjenje. Ker vse baterije zahtevajo polnjenje enosmerne napetosti, je treba električno energijo, ki jo oddaja električno omrežje, v nekem trenutku pretvoriti v DC. Vtičnice so enofazne ali trifazne in posebne, kot so primer Tesla.

V Direktivi 2014/94/EU se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

Običajno polnilno mesto – pomeni polnilno mesto, ki omogoča prenos električne energije na električno vozilo z močjo, ki je manjša ali enaka 22 kW, razen naprav z močjo manjšo ali enako 3,7 kW, ki so nameščene v zasebnih gospodinjstvih ali katerih prvotni namen ni polnjenje električnih vozil ter ki niso dostopne javnosti.

Polnilno mesto visoke moči – pomeni polnilno mesto, ki omogoča prenos električne energije na električno vozilo z močjo, večjo od 22 kW.

Polnilne postaje glede na vrsto lahko opredelimo kot: navadna polnilnica, pametna polnilnica, zasebna polnilnica, polzasebna in javna polnilna postaja, stenska polnilna postaja, polnilna postaja na drogu, samostoječa polnilna postaja.

Mednarodni standardi in predpisi imajo ključno vlogo pri omogočanju obsežne uvedbe električnih vozil in so pomembni pri odpravi tehničnih ovir, ki lahko povzročijo izkrivljanje trga.

Če želite izvedeti več o načinih polnjenja, primerih povezav električnih vozil z uporabo kablov in vtikačev ter še o veliko drugih zanimivostih vam predlagamo obisk sledeče spletne strani:

http://www.polnilne-postaje.si/vrste-polnilnic-prikljuckov-in-polnjenja-in-elektricnih-avtomobilov

 

E-polnilne postaje na Gorenjskem

Na Gorenjskem je bilo na začetku leta 2017 24 e-polnilnih postaj, največ jih je bilo postavljenih v občini Radovljica. Pri tem moramo povedati, da so dve od petih postavljeni ob avtocesti A2/E61, s strani Petrola na OMV bencinskih črpalkah, sever in jug. Omenjeni polnilnici sta dve od štirih hitrih polnilnic na Gorenjskem. Dve sta postavljeni v občini Šenčur na bencinskih črpalkah Petrol, prav tako ob avtocesti A2/E61 Voklo, vzhod in zahod. Na koncu leta 2017 je bilo na Gorenjskem že 37 e-polnilnic. Število e-polnilnih postaj se povečuje. Za posodabljanje informacij o številu polnilnih postaj in tehničnih specifikacijah vas vabimo k sodelovanju. Sporočite nam informacije o novo vzpostavljenih električnih polnilnicah na Gorenjskem na e-naslov: blanka.odlazek@bsc-kranj.si ali telefonsko številko 04 28 17 242 ali preko E-HUB obrazca.

Na zemljevidu “gremonaelektriko.si” si lahko ogledate trenutno stanje električnih polnilnih postaj na Gorenjskem.

 

Kaj je interoperabilnost električnih polnilnih postaj?

»Izraz je bil prvotno opredeljen za informacijsko tehnologijo ali sistemske inženirske storitve, ki omogočajo izmenjavo informacij.« (Inštitut elektrotehnike in elektronike. IEEE Standardni računalniški slovar: Zbirka IEEE Standardni računalniški slovarji. New York, NY: 1990)

»Naloga izgradnje koherentnih storitev za uporabnike, kadar so posamezne komponente tehnično drugačne in jih upravljajo različne organizacije« (Willium y Arms 2000 (sfifa Iqbal)

Na spletnem slovarju najdemo sledečo razlago za interoperabilnost:

  • Sposobnost računalniških sistemov ali programske opreme za izmenjavo in uporabo informacij.

»Interoperabilnost med napravami različnih proizvajalcev«

  • Sposobnost vojaške opreme ali skupin, da delujejo v povezavi med seboj.

E-Mobility IKT Interoperability innovacijska skupina (e-MI3) je v svojem poročilu (2015) podala  sledečo razlago interoperabilnosti: “interoperabilnost je zmožnost  medsebojnega delovanja več različnih sistemov”.

e-MI3 združenje je v nadaljevanju razvejal opredelitev in jo prilagodil različnim interesnim skupinam:

  • “Za trg e-mobilnosti interoperabilnost vodi do nediskriminatornih storitev e-mobilnosti, kot so zaračunavanje in navigacija, ter omogoča dostop do storitev znotraj določenega ozemlja.”
  • “Z vidika strank je interoperabilnost sposobnost uporabljati infrastrukturo za polnjenje električnih vozil, ne glede na to, kje se nahaja EV, ne glede na to katero e-vozilo kupec uporablja in ne glede kdo upravlja točko polnjenja. Da bi zadovoljili te zahteve kupcev, mora ekosistem zagotoviti funkcije, ki jih je mogoče razdeliti v štiri skupine:
    ◦tehnične značilnosti polnilnih postaj (mediji za preverjanje pristnosti, skladnost vtikača in vtičnice …)

◦funkcije funkcij e-polnilnic (oznake, kako uporabljati …)

◦sistem (sistemsko medsebojno povezovanje, izmenjava podatkov …)

◦poslovne in pravne lastnosti (sporazumi o gostovanju med operaterji …).

  • “Z vidika operaterja je interoperabilnost zmožnost ponudnika storitev e-mobilnosti, da svojim strankam priskrbi svoje storitve (iskanje in lokacija, zaračunavanje, rezervacija itd.) z uporabo infrastrukture katerega koli operaterja pod okriljem razmerja B2B (poslovno-podjetniško) po dogovorjenih cenah.”

Sistemi računalniške programske opreme (zaledna pisarna) so potrebni za izmenjavo informacij med funkcijami e-polnilnic in spremljanjem njihove funkcionalnosti in uporabe. Koristi za uporabnika: posredne in neposredne koristi, ki uporabniku omogočajo, da ima pravilno delujočo e-polnilnico na pravi, dostopni lokaciji, možnost zaračunavanja polnjenja vozila ceneje ob določenem času. Obstajajo tudi drugi pozitivni vidiki npr. v nekaterih primerih se uporabnik izogne potrebi po pogodbi z posameznim ponudnikom storitev. Korist za operaterja: možnost spremljanja spremenljivk (čas uporabe, napetost, pogostost uporabe, vrsta uporabe vozila …), ki omogočajo pravilno lokalizacijo e-polnilnice, uporabijo se za sedanjo ali prihodnjo diferenciacijo cen pri zaračunavanju storitev, vzpostavitev telefonske linije za pomoč, vzpostavitev plačilnega sistema (plačilo z gotovino, plačilo z kreditno kartico, s pomočjo ID kartice, plačilo s pametnim telefonom …), vključitev v e-roaming platforme.

 

Vendar upravljanje interoperabilnosti s strani operaterja več kot 1 e-polnilnice ni pogoj za gostovanje v e-roaming platformah. Lastniki e-polnilnic lahko preskočijo operaterja in se neposredno povežejo s platformo za gostovanje.

 

Kaj je e-roaming?

Predstavljajte si gostovanje v tujih omrežjih pri uporabi telefonov, približno tako je tudi pri gostovanju na e-roaming platformah za e-polnilnice. E-roaming platforme povezuje različne udeležence na trgu, da bi ustvarile digitalno, nacionalno in mednarodno omrežje za polnjenje električnih vozil – omrežje za enotni način plačevanja storitev z eno pogodbo oz. s čim manjšim številom pogodb za uporabnika. Lahko povezujejo operaterje e-polnilnic, ponudnike storitev za e-mobilnost, dobavitelje energije, upravljavce voznih parkov, podjetja za car-sharing, ponudnike servisnih kartic, plačilnih kartic ali proizvajalce avtomobilov. Pogodbene stranke plačajo pristojbino lastniku in upravitelju e-roaming platforme.

 

Korist za uporabnika je, da lahko polni svoje e-vozilo na vseh polnilnih postajah, ki so vključene v platformo e-roaming, s tem, da podpiše le eno pogodbo. Uporabnik storitve plača storitev preko aplikacije centraliziranega sistema, ki ga upravlja lastnik platforme e-roaming oz. plača ponudniku storitev, ki je vključen v e-roaming.

 

E-roaming platforma omogoča uporabniku:

  • lociranje (hitro lahko poišče lokacijo e-polnilnice)
  • rezervira polnjenje
  • se poveže z operaterjem
  • pridobi avtorizacijo
  • plača (s pametnim telefonom ali identifikacijsko kartico …)

Možne so enotne plačilne rešitve in spremljanje polnjenja baterije e-vozila.

 

Korist za poslovnega sektorja (operaterje, lastnike): lastnik e-roaming platforme doseže svoj dobiček z ekonomijo obsega, pristojbinami zaračunavanja storitev gostovanja na e-roaming platformi. Tisti, vključeni v platformo e-roaming, uporabljajo storitve platforme: tržijo svoje e-polnilnice, poenostavijo plačilne transakcije in standardizirane čezmejne stroške za zaračunavanje storitev.

 

V Sloveniji trenutno ni slovenske e-roaming platforme, ki bi omogočala plačevanje storitev polnjenja električnih vozil. Petrol je vključen v nizozemsko e-roaming platformo. Na Petrolovih e-polnilnicah, ki so postavljene na nekaterih OMV-jevih in Petrolovih bencinskih črpalkah uporabnik plača storitev.

 

Večina storitev polnjenja je trenutno v Sloveniji brezplačna, na posameznih polnilnih postajah obstaja sistem plačevanja tako, da uporabnik kupi žeton, ki ga vrže v e-polnilnico. Pri Petrolu mora uporabnik podpisati pogodbo s katero pridobi identifikacijsko kartico in zakupi pakete polnjenja. Več o plačilnih pogojih in lokaciji Petrolovih e-polnilnic si lahko preberete na

 

http://www.petrol.si/na-poti/za-vozilo/elektromobilnost/cenik-storitve-polnjenja-na-javnih-elektricnih-polnilnicah

 

http://www.petrol.si/na-poti/za-vozilo/elektromobilnost/javne-polnilnice