Električna kolesa – prihodnost je tukaj in zdaj

Trend je že preplavil marsikatero evropsko mesto in državo, vse bolj pa se uveljavlja tudi pri nas. Kaj je njegovo bistvo?

Kolesa s pomožnim električnim motorjem sicer poznamo že vrsto let, a svoj zagon so dobila s prihodom električnih avtomobilov in s tem večjo prepoznavnost in zanimanje v javnosti. V veliko pomoč temu dejstvu je tudi tehnični napredek z zmogljivejšimi akumulatorji, manjšimi električnimi motorji in vse večjo zanesljivostjo tehnike. Zato so se kolesa s pomožnim električnim motorjem približala tudi običajnim uporabnikom in ne samo zanesenjakom s tehničnim znanjem. Vendar pozor – električna kolesa niso »mopedi« z električnim pogonom, pri katerih se po cesti pelješ s privijanjem ročice. Pedala je še vedno treba vrteti, le električni motor v kolesu nam pomaga, da marsikatero strmino ali razdaljo lažje premagamo. V tujini se je za električna kolesa uveljavil izraz »pedelec«, ki opisno opozarja, da moramo tudi pri takšnih kolesih še vedno pritiskati na pedala. In mogoče je čas, da tudi v Sloveniji sprejmemo podobno, če ne kar isto ime za kolesa s pomožnim električnim motorjem.

Osnovna in najbolj prepoznavna lastnost električnih koles je, da je še vedno treba obračati pedala, a s precej manj moči in truda kot pri običajnemu kolesu. Še najbolj se to občuti na klancih; rahel pritisk na pedalo sproži delovanje elektromotorja, ki nas brez večjega truda požene navzgor po klancu, katerega bi z navadnim kolesom težje zmogli. Povedano drugače: tudi strmi klanci se na električnem kolesu spremenijo v ravnino in so dostopni širšemu krogu kolesarjev.

Tradicionalni kolesarji bodo ob tem zagotovo pripomnili, da je: »Kolesarjenje vendar zdravo in koristno našemu telesu!« To je seveda res, a upoštevajmo dejstvo, da niso vsi kolesarji zgolj zaradi nabiranja kondicije. V večjih mestih, tudi v Sloveniji, kolo vse bolj postaja glavno prevozno sredstvo. Z njim se vozimo v službo in po opravkih. Ob tem se nam odpirajo nove možnosti razvoja na področju izboljšanja kolesarske infrastrukture tako na javnih površinah kot tudi v podjetjih. Kolesarjem prijazna podjetja jim namreč uredijo pokrite kolesarnice in tudi tuše, če se v službo pripeljejo prepoteni. Pomožni električni motor na kolesu bo pot v službo in domov naredil nadvse prijetno in nenaporno.

Zapisal: Andrej Zalokar, manager e-mobilnosti v okviru projekta LENA

E-mobilnost pred vrati – kako so nanje pripravljene gorenjske občine?

V juniju 2018 so bile pod drobnogled vzete politike gorenjskih občin povezane z e-mobilnostjo, znotraj Celostnih prometnih strategij (CPS).

O politiki EU, da bo treba spremeniti naše potovalne navade in načine prevoza iz klasičnega v okolju prijaznejše oblike, med katerimi je tudi e-mobilnost, čivkajo že vrabci na strehah. Sprašujemo pa se kako se na to pripravljajo gorenjske občine? Pod drobnogled smo vzeli zaključene projekte Celostnih prometnih strategij (CPS), ki so jih pripravili v občinah Kranj (mestna občina), Jesenice, Bled, Radovljica, Tržič, Škofja Loka, Šenčur in Žiri. CPS je dokument, ki omogoča občinam dolgoročnejše načrtovanje na področju infrastrukture in promocije. Le ena izmed njih (občina Bled) ima v dokumentu konkretno s termini, obsegom dela in predvidenimi stroški navedeno postavitev e-polnilnic. Tri občine (Kranj, Šenčur, Škofja Loka) imajo na eni strani navedeno usmeritev v e-avtomobile, ena (Radovljica) omenja projekt e-MOTICON, ki se izvaja v sodelovanju RRA Gorenjske in Gorenjskih elektrarn, dve občini (Jesenice, Tržič) e-mobilnosti praktično ne navajata. Nas bo razvoj spet prehitel in bomo jadikovali nad izgubljenimi priložnostmi in državo?

Zapisal: Andrej Zalokar, Studio OREH

Tuttlingen prizorišče e-mobilnosti

V Tuttlingenu, Nemčiji, je od 28. do 30. junija 2018 potekalo izobraževanje za uvajanje e-kolesarstva v sklopu transnacionalnega projekta LENA, sofinanciranega iz EU sredstev, Programa INTERREG Podonavje.

Glavni cilj projekta LENA je okrepitev skupnih in povezanih pristopov za trajnostno rabo v zavarovanih območjih NATURA 2000 v porečju Donave in njenih pritokih. Projekt ustvarja nove podjetniške priložnosti, ki temeljijo na gospodarskih dejavnostih povezanih z naravo.

Od 27. do 30. Junija je v Tuttlingenu, Nemčija potekalo izobraževanje za menedžerja e-mobilnosti. Na njem so se srečali projektni vodje iz partnerskih držav Nemčije, Bolgarije, Romunije ter Slovenije in bodoči menedžerji e-mobilnosti v partnerskih regijah. Prvi dan je prisotne pozdravil župan mesta gospod Emil Buschle, takoj zatem pa so udeleženci začeli z delom. Delavnica je bila razdeljena v teoretični in praktični del.

V teoretičnem delu so pridobili znanja s področij splošnega pregleda e-mobilnosti, pravnega vidika s primerjavo stanj v Nemčiji, Bolgariji, Romuniji in Sloveniji ter naloge in zahteve za delo menedžerja e-mobilnosti. Predstavljen je bil sistem polnilnic za e-kolesa v mestu Tuttlingen in okolici, organizacija sistema izposoje, tehničnih lastnostih in vrstah e-koles (električna kolesa in ‘pedelec’ koles s pomožnim električnim motorjem. Teoretični del se je zaključil z razpravo o merilih, marketinškem in komunikacijskem pristopu ter možnostih razvoja na regionalnem in mednarodnem trgu.

V praktičnem delu so udeleženci na e-pedelec kolesih prevozili del trase Donavske kolesarske poti, si ogledali ponudbo enega izmed kolesarskih počivališč kjer so se lastniki iz kmetijske dejavnosti preusmerili v ‘kolesarjem prijaznega ponudnika’ s ponudbo nastanitve, servisa in najema e-koles. Kot prikaz intermodalnosti so se na izhodišče vrnili z vlakom. Tu se je pokazala slaba lastnost e-koles namreč njihova teža. Spraviti okoli 25 kg težko kolo po stopnicah vlaka je kar zalogaj sploh če upoštevamo, da so njihovi lastniki večinoma starejše osebe. Zelo zanimiv je bi ogled trgovine in servisa specializiranega za e-kolesa.

Zadnji dan delavnice so se udeleženci udeležili posveta o ‘Izzivih e-mobilnosti’ v kampusu univerze Tuttlingen ter si ogledali sejem ‘Dan E-mobilnosti’, ki je bil sploh prvič organiziran. Da je e-mobilnost v Nemčiji pomembna je dokazal tudi minister za promet dežele Baden-Wurtenberg gospod Winfried Harmann, ki je sejem odprl. Na ogled so se postavili praktično vsi ponudniki e-avtomobilov in e-koles. Med njimi so bila tako mestna, gorska kot tudi tovorna kolesa. Poučna delavnica nam je pokazala, da se moram v Sloveniji čimprej in temeljito pripraviti na prihod e-kolesarjev, ki so velikanska priložnost predvsem za turizem.

Zapisal: Andrej Zalokar, Studio OREH