Ministrstvo za infrastrukturo je od januarja leta 2019 vključeno v projekt IDACS, ki vzpostavlja enovite informacijske platforme za polnilno infrastrukturo za vozila na alternativne vire goriv v evropskih partnerskih državah.

V Sloveniji imamo vzpostavljene tri večje informacijske platforme za polnilno infrastrukturo električnih vozil, ki informirajo uporabnike o lokaciji električnih polnilnic in tehničnih specifikacijah električnih polnilnih postaj.

Informacijske platforme za polnilno infrastrukturo za električna vozila nimajo standardizacije informacij. Informacijske platforme so še pred nekaj leti podajale več informacij o polnilni infrastrukturi, kot sedaj. Na določenih informacijskih platformah je uporabnik lahko našel poleg osnovnih informacij tudi informacije o lastništvu, upravljalcu, letu postavitve, gostovanju na tujih platformah in podobno. Sedaj so tovrstne platforme okrnile število informacij na osnovne.

Pri pripravi analiz povezanih s številom, lokacijo, delovanjem in tehničnimi specifikacijami je še sedaj potrebno preveriti več spletnih strani in kontaktirati operaterje električnih polnilnih postaj za pridobitev ustreznih podatkov. Poleg tega je ena od pomembnejših platform dostopna le s predhodno registracijo. Na informacijskih platformah ni vseh obstoječih javnih in pol-javnih polnilnih postaj za električna vozila. Nihče trenutno ne ve povsem natančno koliko je v Sloveniji postavljenih javnih in pol-javnih polnilnih postaj, vseh tehničnih specifikacij in ali so vse delujoče. SURS, Statistični urad Republike Slovenije vodi statistiko polnilne infrastrukture za električna vozila, vendar ne morejo z gotovostjo trditi, da so podatki popolni. Še slabše je stanje pri polnilni infrastrukturi za polnjenje električnih koles.

V zadnjih letih so Gorenjske Elektrarne, Elektro Ljubljana, Regionalna razvojna agencija Gorenjske skupaj z določenimi občinami izpostavljali problem pomanjkanja enotnega vodenja podatkov o javni in pol-javni polnilni infrastrukturi za električna vozila za analiziranje, načrtovanje, investiranje infrastrukture in informiranja uporabnikov. Poleg navedenega so omenjeni podpirali idejo o skupni informacijski platformi na nacionalni ravni, ki bi reševala problematiko neenotnega dostopa do standardiziranih podatkov tako za širšo javnost kot za namen raziskav, analiz, spremljanja širjenja in načrtovanja investicij. Enako potrebo so prepoznale tudi nekatere evropske države, skupaj z našim Ministrstvom za infrastrukturo.

Ministrstvo za infrastrukturo je z namenom izboljšati obstoječe stanje na tem področju vstopil v projektni konzorcij evropskih partnerjev IDACS. Države, članice partnerstva, ki bodo na nacionalnih ravneh v treh letih vzpostavile enoten metodološki pristop identifikacije in spremljanja obstoječe in nastajajoče polnilne infrastrukture za električna vozila in vozila na druge alternativne vire goriv, so Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Nemčija, Poljska, Avstrija, Hrvaška, Združeno kraljestvo, Španija, Litva, Češka, Madžarska, Portugalska, Francija, Grčija in Slovenija.

IDACS, projekt, ki je so-financiran z evropskimi sredstvi, naslavlja vzpostavitev enotnih ID kod za deležnike upravljanja polnilne infrastrukture za električna vozila, določitev formata ID kod, ustanovitev nacionalne registrske pisarne za ID kode, vzpostavitev nacionalnega repozitorija identifikacijskih ID kod in povezave z evropskim repozitorijem ID kod. Cilj IDACS je uskladitev rešitev za format ID kod za ponudnike elektromobilnosti in operaterje polnilnih postaj.

Nekatere države že imajo vzpostavljen sistem oblikovanja kod. Primere lahko najdemo na Nizozemskem, v Franciji, Nemčiji in Avstriji.

Ključni rezultati, ki jih ima Ministrstvo za infrastrukturo namen doseči v okviru projekta so:  

»Razvoj pristopa za vzpostavitev evropskega sistema unikatnih identifikacijskih (ID) oznak za e-mobilnost. S temi ID oznakami bi na ravni EU enoznačno identificirali operaterje polnilnic in ponudnike storitev e-mobilnosti, za namen identifikacije pogodbe, polnilnice, ponudnika polnjenja.«

»Razvoj pristopa za vzpostavitev skupne zbirke podatkov o ID oznakah, ki bo omogočala izmenjavo informacij med državami članicami in zagotavljala, da ne prihaja do podvajanj oznak, pridobitev manjkajočih podatkov o električnih in vodikovih polnilnicah, opcijsko tudi za druga alternativna goriva in zagotovitev, da so vsi podatki na voljo skozi nacionalne kontaktne točke, v skladu z ITS direktivo 2010/40/EU.«

»Priprava strategije za dolgoročno zbiranje zgoraj omenjenih podatkov.«

»Končni cilj pa je boljša ozaveščenost potrošnikov o obstoječi polnilni infrastrukturi, dostopnosti alternativnih goriv in s tem povečanje njihove uporabe ter podpora strukturiranemu razvoju trga skozi skupni pristop na EU ravni.«

»Za uspešno izvedbo projekta je ključno, da zagotovimo vključenost deležnikov na področju zagotavljanja polnilne infrastrukture za električna vozila. Podobno bomo naredili za druga alternativna goriva.«

»V prvi fazi želimo na Ministrstvu za infrastrukturo zagotoviti, da se bodo ključni podatki o vseh javnih polnilnicah zbirali na enem mestu na državni ravni.« so še sporočili iz Ministrstva.

Ministrstvo za infrastrukturo je je kmalu po začetku projekta začel zbirati podatke o polnilnicah od upravljavcev polnilne infrastrukture,  organiziral je nacionalno delavnico za predstavitev projekta in zbiranje predlogov za izboljšave ter intenzivno sodeloval s tujimi partnerji projekta, ki so skupaj določili naslednjo terminologijo polnilne infrastrukture.

Polnilnica (angleško POOL): polnilna infrastruktura -mesto, kjer so uporabnikom na voljo ena ali več e-polnilnih postaj.

Polnilna postaja (angleško CHARGING STATION): električni sklop v enem ohišju, ki je fiksno priključen na električno omrežje,  z eno ali dvema e-polnilnima točkama.

Polnilna točka (angleško CHARGING POINT): mesto na polnilni postaji z eno ali več vtičnicami, ki omogoča hkratno polnjenje enega EV.

Trenutno je poudarek na zbiranju podatkov o polnilni infrastrukturi za električna vozila. V prihodnje na Ministrstvu načrtujejo umestitev podatkov tudi za javno in pol-javno polnilno infrastrukturo za električna kolesa in za druga alternativna goriva.