Prebivalci Slovenije svojih mobilnostnih navad niso pripravljeni spreminjati na račun bistvenega poslabšanja učinkovitosti in udobja.

Raziskava o trajnostni mobilnosti prebivalcev Slovenije je pokazala, da četudi je prehod k trajnostni mobilnosti pomemben za kar 65 odstotkov prebivalcev Slovenije, tovrstne oblike mobilnosti uporablja le manjši del, medtem ko večina svoje poti opravlja z osebnim avtomobilom. Še enkrat več se je potrdila teza, da je v Sloveniji za spremembo mobilnostnih navad in zmanjšanje števila vozil na naših cestah nujna vzpostavitev učinkovitega in inovativnega sistema javnega prometa. Ko bo javni potniški promet ustrezna alternativa osebnemu avtomobilu – da bomo torej z javnim prometom svoje poti opravili vsaj enako hitro, udobno in cenovno ugodneje –, ga bo uporabljalo več državljank in državljanov.

V okviru projekta ReMOBIL, katerega glavni cilj je dolgoročno zmanjševanje negativnih okoljskih učinkov prometa, ki so posledica neuporabe trajnostnih oblik mobilnosti tako na lokalni, regionalni kot tudi državni ravni ter dolgoročno izboljšanje upravljanja trajnostne mobilnosti, je Mediana, inštitut za raziskovanje trga in medijev, za AMZS in druge partnerje projekta izvedla javnomnenjsko raziskavo na temo trajnostne mobilnosti in uporabe sredstev za trajnostno mobilnost. Cilj je bil preveriti mobilnostne navade prebivalcev Slovenije, oceniti izkušnje s trajnostnimi prometnimi sredstvi (hoja, kolo, skiro, javni potniški promet, souporaba vozil) in preveriti izzive za večjo uporabo trajnostnih prometnih sredstev.

Raziskava je pokazala, da le manjši del anketiranih uporablja trajnostne oblike mobilnosti, pri njihovi uporabi pa prednjačijo predvsem mladi, upokojenci in prebivalci urbanih okolij, ki imajo ustrezen dostop do javnega potniškega prometa in ne morejo uporabljati avtomobila. Večina vprašanih (65 odstotkov) uporablja avto, skoraj polovica pravi, da se po opravkih peljejo sami s svojim avtomobilom (47 odstotkov), več kot tretjina isto pravi za pot v službo ali šolo (36 odstotkov). Z vidika trajnostne mobilnosti je pozitiven delež tistih, ki obvladljive razdalje premagujejo s trajnostnimi oblikami mobilnosti (55 odstotkov).

Najpogostejši razlog za uporabo javnega potniškega prometa je pomanjkanje parkirnih prostorov (48 odstotkov), 43 odstotkov pa pravi, da javni promet uporablja, ker se jim zdi boljše za okolje. Med neuporabniki prednjačijo razlogi, da pot z avtomobilom opravijo hitreje kot z javnim prevozom (63 odstotkov), slabe povezave med lokacijami (59 odstotkov) in neprimeren urnik (56 odstotkov).

Odgovor na vprašanje o pomembnosti dejavnikov mobilnosti nakazuje tudi povsem pričakovano rešitev slovenskih mobilnostnih zagat: najpomembnejši je opraviti pot najhitreje, kolikor je mogoče (71 odstotkov), sledita samostojnost oziroma neodvisnost pri odločanju in cena poti (oba 61 odstotkov).

Vsi rezultati in izsledki raziskave

O raziskavi:

• čas izvajanja: oktober 2022
• velikost vzorca: 804 v okviru Medianinega spletnega panela; reprezentativen za prebivalce Slovenije po spolu, starosti in regiji
• vzorčni okvir: prebivalci Republike Slovenije, splošna populacija, 18–70 let

Javnomnenjska raziskava je del aktivnosti projekta ReMOBIL, ki je sofinanciran s sredstvi Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) 2014–2021 in pripadajoče slovenske udeležbe v okviru javnega razpisa za sofinanciranje projektov v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Finančni mehanizem EGP predstavlja prispevek Islandije, Lihtenštajna in Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi.

Opomba: pri uporabi izsledkov raziskave se mora navesti poleg vira – akronima projekta tudi vir financiraja (navedeno zgoraj).