Zmanjšanje zasebnega potniškega prometa bi moralo biti ena od prednostnih nalog vseh večjih mest z velikim številom dnevnih migracij ljudi. Poleg ukrepov za zmanjšanje zasebnega potniškega prometa v mestih, ki temeljijo na internalizaciji okoljskih stroškov ter se nanašajo na časovno omejevanje parkiranja in visoke parkirnine, bi morali začeti izvajati strategije za izboljšanje javnega prometa, in to mestnega in lokalnega. Ljudje bi pogosteje uporabljali storitve javnega prometa, če bi bil ta cenovno ugoden in ne bi dodatno oteževal vsakodnevnega tempa. Navedeni ukrepi bodo prispevali k zmanjševanju izpustov onesnaževal v zrak in tako k doseganju nacionalnih zgornjih mej teh izpustov.
Agencija za energijo (v nadaljevanju agencija)v dokumentu predlaga rešitve in minimalne zahteve v širšem kontekstu, upoštevajoč različne interese posameznih udeležencev trga in reguliranih podjetij za opravljanje dejavnosti na področju elektromobilnosti. Predlagane rešitve in zahteve temeljijo tudi na rezultatih javnegaposvetovanja, ki je potekalo v dveh ciklih,in sicerv obdobjih december 2012–marec 2013in maj 2014–julij 2014. Upoštevan je tudi razvoj na področju sektorja elektromobilnosti v Sloveniji ter razvoj na področju zakonodaje in tehnične regulative v Sloveniji in EU.
Za doseganje ciljev OVE v prometu po Direktivi 2009/28/ES in zmanjšanja onesnaženosti zraka bo podpora namenjena tudi postavitvi javne infrastrukture za alternativna goriva in pametnih polnilnih postaj (tako javnih kot zasebnih) za pospešeno uvajanje elektromobilnosti. Polnilnice za električna vozila so eden ključnih elementov za pospešitev elektrifikacije prometa, ki predstavlja enega osnovnih stebrov Energetskega koncepta, ki je v pripravi. Elektrifikacija prometa namreč prispeva k doseganju energetskih ciljev in sicer k učinkovitejši rabi energije oz. prihrankom energije in rabi OVE v prometu ter tudi okoljskim ciljem, to je zmanjševanju onesnaženosti zraka (PM10 in NOx), zmanjševanju emisij toplogrednih plinov ter zmanjševanju hrupa in drugim ciljem kot je manjša energetska odvisnost in razvoj novih poslovnih priložnosti.
Energetski koncept Slovenije je bil pripravljen v širokem procesu javnih posvetov, predstavitev in delavnic, pri čemer so sodelovala ministrstva, raziskovalne in druge ustanove, gospodarske družbe, nevladne organizacije in seveda posamezniki. Široka javna razprava v času priprave Energetskega koncepta je pokazala odločno podporo naši skupni viziji, to je dolgoročnemu prehodu Slovenije v nizkoogljično družbo.
“Ta zakon določa pravila za načrtovanje nacionalnega okvira politike za razvoj infrastrukture za alternativna goriva v prometu, cilje za vzpostavitev zadostne infrastrukture za alternativna goriva v prometu za cestna vozila, mirujoče zrakoplove in plovila, ureja vzpostavitev in delovanje gospodarske javne službe zagotavljanja in upravljanja podporne infrastrukture ter priključnih zmogljivosti na polnilnih parkih visokih moči za hitro polnjenje skupne izhodne moči vsaj 3 MW, obveznosti upravljavcev polnilnih in oskrbovalnih mest, tehnične zahteve v zvezi z vzpostavljanjem, delovanjem in vzdrževanjem infrastrukture za alternativa goriva v prometu in zahteve v zvezi z informacijami za uporabnike, način in postopke za registracijo infrastrukture za alternativna goriva v prometu in vodenje evidenc, vire in načine financiranja ukrepov za spodbujanje prehoda na alternativna goriva ter vzpostavitev in delovanje centra za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu.”