Od sodobnih mobilnostnih centrov do prevozov na zahtevo in trajnostne turistične mobilnosti – strokovna ekskurzija v Lienz in Južno Tirolsko je ponudila številne vpoglede in navdihe za nadaljnji razvoj trajnostne mobilnosti v slovenskih regijah.

Med 6. in 7. majem 2026 smo predstavniki regijskih centrov mobilnosti, občin in nacionalnih institucij obiskali Lienz in Južno Tirolsko, kjer smo spoznavali uspešne prakse na področju javnega prevoza, intermodalnosti, kolesarjenja in upravljanja mobilnosti.

Namen ekskurzije je bil pridobiti nova znanja za pripravo in izvajanje občinskih ter regionalnih celostnih prometnih strategij (OCPS in RCPS) ter raziskati možnosti prenosa učinkovitih rešitev v slovenski prostor.

Ekskurzijo smo organizirali Regijski center mobilnosti Gorenjska, Regijski center mobilnosti Severna Primorska, Regijski center mobilnosti Istra Brkini Kras, Regijski center mobilnosti Ljubljanske urbane regije in CIPRA Slovenija. Poleg predstavnikov regijskih centrov mobilnosti so se je udeležili tudi predstavniki občin, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa ter drugih strokovnih organizacij.

Udeleženci ekskurzije pred občinsko stavbo v Bolzanu

Kaj nas je najbolj navdušilo?

Južna Tirolska velja za eno najuspešnejših evropskih regij na področju trajnostne mobilnosti. Njihov pristop temelji na dolgoročnem načrtovanju, povezovanju različnih oblik prevoza in stalnem vlaganju v javni prevoz ter kolesarsko infrastrukturo.

Med najbolj zanimivimi praksami smo izpostavili:

• sodobne mobilnostne centre, ki povezujejo vlak, avtobus, kolo in hojo,
• učinkovite sisteme prevozov na zahtevo za podeželska območja,
• močno vlogo železnice kot hrbtenice javnega prevoza,
• sistematično vlaganje v kolesarsko infrastrukturo,
• trajnostne mobilnostne rešitve za turistične destinacije,
• tesno regionalno sodelovanje pri načrtovanju mobilnosti.

Mobilnostni centri kot srce prometnega sistema

V Lienzu in Brixnu (Bressanone) smo si ogledali sodobna mobilnostna vozlišča, kjer je prestopanje med različnimi načini prevoza hitro, enostavno in prijetno.

Železniške postaje niso več zgolj prometna infrastruktura, temveč prostori, ki uporabnikom omogočajo učinkovito kombiniranje vlaka, avtobusa, kolesa in hoje. Poseben poudarek namenjajo dostopnosti, kakovostnemu oblikovanju ter varnim parkiriščem za kolesa. V Brixnu so uredili približno 1.000 parkirnih mest za kolesa, medtem ko so avtomobilska parkirišča umaknili nekoliko dlje od postaje.

Prenovljena železniška postaja v Lienzu                                                                     Kolesarska oprema na mobilnostnem središču v Brixnu

Kaj to pomeni za Gorenjsko?

Tovrstni primeri potrjujejo pomen razvoja intermodalnih vozlišč ob železniških postajah, kjer lahko prebivalci in obiskovalci enostavno kombinirajo različne oblike prevoza. Takšna vozlišča imajo pomembno vlogo tudi pri zmanjševanju prometnih obremenitev v turističnih območjih.

Prevozi na zahtevo kot rešitev za podeželje

Pomemben del ekskurzije je bil namenjen predstavitvi organizacije javnega prevoza na Tirolskem. Tam prometna zveza VVT povezuje vlak, avtobus in druge mobilnostne storitve v enoten sistem, pri čemer je v ospredju uporabniška izkušnja.

Posebej zanimiv je sistem RegioFlink, ki omogoča prevoze na zahtevo v manjših krajih in na podeželju. Storitev uporabnike povezuje z železniškimi postajami in drugimi pomembnimi vozlišči javnega prevoza ter učinkovito rešuje izzive tako imenovanega prvega in zadnjega kilometra.

 Kaj to pomeni za Slovenijo?

Takšne rešitve so lahko zanimive predvsem za podeželska območja, kjer je izvajanje klasičnih avtobusnih linij pogosto organizacijsko in finančno zahtevno. Prevozi na zahtevo predstavljajo eno izmed možnosti za izboljšanje dostopnosti brez povečanja prometnih obremenitev.

Železnica in kolesarjenje kot razvojni prioriteti

V Južni Tirolski ima železnica osrednjo vlogo pri doseganju prometnih in podnebnih ciljev. Javni prevoz obravnavajo kot temelj regionalne mobilnosti, zato sistematično vlagajo v železniško infrastrukturo, izboljšujejo ponudbo storitev in povečujejo dostopnost.

Udeleženci ekskurzije na železniški postaji v Bolzanu

Enako pomembno mesto ima kolesarjenje. Regija načrtno vlaga v razvoj kolesarskih povezav, občinam nudi strokovno podporo pri načrtovanju infrastrukture ter posebno pozornost namenja varnim parkiriščem za kolesa.

Njihov cilj je, da bo do leta 2030 vsaka peta pot opravljena s kolesom.

Varne kolesarnice v Brixnu

Kolesarska mostova v Bolzanu

Kaj lahko prenesemo na Gorenjsko?

Izkušnje kažejo, da razvoj kolesarjenja ni odvisen zgolj od gradnje novih poti, temveč tudi od kakovostnih spremljajočih storitev, kot so varna parkirišča, dobra povezava z javnim prevozom in celostno načrtovanje mobilnosti.

Turizem brez avtomobila

Posebno pozornost v Južni Tirolski namenjajo upravljanju turistične mobilnosti. Obiskovalcem omogočajo dostop do številnih destinacij brez avtomobila, s čimer zmanjšujejo prometne zastoje, obremenitve prostora in vplive turizma na okolje.

Pomemben ukrep predstavlja tudi kartica Südtirol Guest Pass, ki jo prejme vsak gost ob prenočitvi in omogoča brezplačno uporabo regionalnega javnega prevoza po celotni regiji.

Regija se zaveda tudi omejitev prostora in prometne infrastrukture. Zato so omejili nadaljnjo rast nastanitvenih kapacitet ter se osredotočili na izboljšanje kakovosti turistične ponudbe in podaljševanje bivanja gostov.

Zakaj je to pomembno za Gorenjsko?

Tudi Gorenjska se sooča z velikimi prometnimi obremenitvami v najbolj obiskanih turističnih destinacijah. Primeri iz Južne Tirolske kažejo, da je mogoče z usklajenim regionalnim pristopom, kakovostnim javnim prevozom ter dobro povezanimi sistemi hoje in kolesarjenja izboljšati dostopnost destinacij in zmanjšati odvisnost od osebnega avtomobila.

Dobre prakse kot navdih za prihodnje ukrepe

Ekskurzija je pokazala, da so dolgoročna vizija, medsektorsko sodelovanje ter vztrajno vlaganje v javni prevoz, kolesarjenje in intermodalnost ključni dejavniki uspešnega razvoja trajnostne mobilnosti. Predstavljene rešitve predstavljajo dragocen vir navdiha za nadaljnji razvoj mobilnostnih ukrepov v slovenskih občinah in regijah.

Udeleženci ekskurzije so kot posebej uporabne za slovenski prostor izpostavili razvoj intermodalnih mobilnostnih centrov, prevoze na zahtevo, boljšo digitalno povezanost prometnih storitev, prikaz informacij o javnem prevozu v realnem času, spodbujanje kolesarjenja ter krepitev regionalnega sodelovanja pri načrtovanju mobilnosti.

Za Regijski center mobilnosti Gorenjska predstavljajo pridobljene izkušnje pomembno podlago za nadaljnje sodelovanje z občinami, državnimi institucijami in drugimi partnerji pri pripravi Regionalne celostne prometne strategije Gorenjske ter razvoju učinkovitejšega, dostopnejšega in bolj trajnostnega prometnega sistema v regiji.

Več informacij o primerih dobrih praks je dostopnih TUKAJ.