Vsako jutro se pred slovenskimi osnovnimi šolami ponavlja podoben prizor. Kolone avtomobilov, hitenje staršev, obračanje vozil in otroci, ki med prometom iščejo svojo pot do šolskih vrat. Čeprav si vsi želimo, da bi bili otroci na poti v šolo varni, prav jutranja prometna gneča pogosto ustvarja največ tveganj.

Zato se v številnih evropskih mestih vse več pozornosti namenja urejanju območij okoli šol, varnim šolskim potem in spodbujanju hoje ter kolesarjenja. Cilj takšnih ukrepov ni omejevanje mobilnosti, temveč ustvarjanje prostora, kjer imajo otroci in drugi ranljivi udeleženci v prometu prednost pred tranzitnim prometom.

Foto: Tit Košir

Zakaj so varne šolske poti pomembne?

Prometna varnost otrok je ena ključnih nalog lokalnih skupnosti. Otroci promet doživljajo drugače kot odrasli, zato potrebujejo okolje, ki jim omogoča samostojno in varno gibanje. Urejene poti do šole, umirjen promet, pregledna križišča, varni prehodi za pešce in kakovostne površine za kolesarje pomembno zmanjšujejo možnost prometnih nesreč.

Poleg varnosti imajo takšni ukrepi še druge pozitivne učinke. Več hoje in kolesarjenja prispeva k boljšemu zdravju otrok, zmanjšuje prometne zastoje in hrup ter izboljšuje kakovost bivanja v soseskah. Hkrati otroci razvijajo večjo samostojnost in boljše prometne navade.

Prav zato številne občine uvajajo koncept šolskih ulic, območij umirjenega prometa in posebnih mest za kratkotrajno ustavljanje staršev pri dovozu otrok v šolo.

Primer dobre prakse: Kranj

Mestna občina Kranj je februarja 2026 v okolici Osnovne šole Janeza Puharja Kranj – Center uvedla poskusno prometno ureditev, katere glavni namen je bil povečati prometno varnost otrok in zmanjšati tranzitni promet skozi šolsko območje. Rezultati po nekaj mesecih spremljanja kažejo, da so bili zastavljeni cilji doseženi.

Kaj se je spremenilo?

V okviru začasne prometne ureditve je občina uvedla več ukrepov za umirjanje prometa in zmanjšanje števila vozil v neposredni okolici šole. Posebna pozornost je bila namenjena zmanjšanju tranzitnega prometa, ki je pred uvedbo ukrepov uporabljal šolsko območje kot bližnjico proti mestnemu središču.

Analize prometnih podatkov so pokazale, da se je promet na južnem delu Partizanske ceste zmanjšal za skoraj 60 odstotkov oziroma za približno 138 vozil dnevno. Na Cesti Kokrškega odreda se je v času jutranjih prihodov v šolo število avtomobilov zmanjšalo za okoli 40 odstotkov.

Pomemben rezultat je tudi umiritev hitrosti vozil. Na Gregorčičevi ulici se je povprečna hitrost po uvedbi hitrostne ovire zmanjšala z 32,4 km/h na 20,4 km/h, značilna hitrost vozil pa z 39 km/h na 26 km/h.

Kdo je pridobil največ?

Največ koristi so pridobili otroci, pešci in kolesarji, ki predstavljajo približno 80 odstotkov vseh uporabnikov ulic na tem območju. Z zmanjšanjem tranzitnega prometa se je zmanjšalo tudi število potencialnih konfliktnih situacij med različnimi udeleženci v prometu.

Anketa med uporabniki je pokazala, da več kot 60 odstotkov vprašanih območje po spremembah ocenjuje kot varnejše in prijetnejše za življenje, skoraj dve tretjini pa ureditev ocenjujeta pozitivno.

Posebno podporo so prejeli ukrepi za varen prihod otrok v šolo. Kar 87 odstotkov anketiranih podpira ohranitev točk »Poljubi in odpelji« ter parkirnih mest za kratkotrajno spremstvo najmlajših šolarjev.

Foto: Tit Košir

Kako naprej?

Na podlagi prometnih analiz in odzivov javnosti bo Mestna občina Kranj z začetkom novega šolskega leta večino začasnih ukrepov ohranila kot stalne rešitve. Občina bo še naprej spremljala prometne razmere in izvajala manjše prilagoditve za dodatno izboljšanje prometne varnosti ter preglednosti posameznih prometnih priključkov.

Korak proti mestom po meri otrok

Primer Kranja potrjuje, da lahko premišljeni prometni ukrepi pomembno izboljšajo varnost otrok in kakovost bivanja v soseskah. Ko se zmanjša nepotreben promet, pridobijo vsi – otroci, starši, stanovalci in širša skupnost.

Varne šolske poti niso le prometni projekt. So naložba v bolj zdravo, prijetno in vključujoče okolje, kjer imajo otroci možnost, da svojo pot v šolo opravijo samostojno, varno in z večjim občutkom svobode. Kranj je s tem projektom pokazal, da je mogoče prometni prostor urediti tako, da v ospredje postavi ljudi.