Skupina osmih Norvežanov iz Sveta okrožja Viken, oddelka za mobilnost, Oslo in Nordland raziskovalnega inštituta je od 23. do 25. maja 2023 spoznavala aktivnosti, načrte in politike spodbujanja t. i. trajnostne mobilnosti regionalnih razvojnih agencij v Sloveniji in Ministrstva za okolje, podnebje in energije.
Torek, 23. maj 2023.
BSC, poslovno podporni center, d.o.o., Kranj – Regionalna razvojna agencija Gorenjske (RRA Gorenjske) deluje od leta 1995 in povezuje lokalne, regionalne in nacionalne javne organe pri oblikovanju in izvajanju razvojnih politik na Gorenjskem na področju gospodarstva, turizma, digitalne transformacije, mobilnosti ter varovanja kulturne in naravne dediščine. »Sodelujemo z občinami, podjetji, območnimi obrtno-podjetniškimi zbornicami, nevladnimi organizacijami, ministrstvi ter drugimi regionalnimi in državnimi organi. Povezujemo lokalne skupnosti in podjetja z nacionalnimi in evropskimi razvojnimi politikami in finančnimi viri,« je v svoji predstavitvi RRA Gorenjske povedal direktor Rok Šimenc. Predstavil je tudi aktivnosti in nekatere projekte oddelka za okolje in prostor, znotraj katerega deluje tudi Regijski center mobilnosti Gorenjska (RCM Gorenjska) in mobilnost kot eno od prioritet Regionalnega razvojnega programa Gorenjske za obdobje 2021-2027, ki je najpomembnejši regionalni razvojni dokument in ga RRA Gorenjske pripravlja za regijo.
Gostovanje partnerjev iz Norveške je bilo organizirano s strani RRA Gorenjske, v okviru projekta ReMOBIL, v katerem je bilo vzpostavljenih šest regijskih centrov mobilnosti (RCM) v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), ki je k skupini iz projekta SmartMOVE prispevala dva gosta iz Norveške.
Dobre prakse vzpostavljanja regijskih centrov mobilnosti iz Norveške in nekaterih drugih držav, kot so Avstrija, Madžarska in Teksasa (ZDA) so inspiracija za razvoj modela upravljanja mobilnosti na regionalni ravni tudi v Sloveniji. Prakse upravljanja mobilnosti na regionalni ravni iz zadnjih treh zgoraj omenjenih držav so bile predstavljene tudi gostom iz Norveške.
Mateja Krampač iz Regionalne razvojne agencije Podravje – RCM Podravje je predstavila urbanistično načrtovanje za trajnostno mobilnost in vzpostavitev javnega prometa na Pohorju. Mariborska mestna uprava spodbuja trajnostno mobilnost z vzpostavljanjem urbanih območij znotraj mesta, ki so namenjene pešcem in mikromobilnim prevoznim sredstvom, izboljšuje logistiko zadnjega kilometra v peš conah, z omejevalnimi parkirnimi politikami, izboljševanjem avtobusnega javnega potniškega prometa in izboljševanjem kolesarske infrastrukture. RCM Podravje pa skupaj z občino izboljšuje dostopnost na Pohorje, s ciljem varovanja okolja.
»Koroška ima skupaj 65,05 km zgrajenih kolesarskih povezav in 35,06 km kolesarskih povezav v izgradnji. Načrtovano je še dodatnih 27,68 km kolesarskih povezav. Od skupnih 127,78 km kolesarskih povezav so na 46,98 km postavljene informacijske označbe,« je razložil Aleš Rupreht iz RRA Koroške – RCM Koroška. Rupreht je predstavil stanje in vizijo razvoja kolesarskega omrežja na Koroškem in povezovanje javnega potniškega prometa in turističnih produktov za kolesarje, ne samo na Koroškem in med-regijsko, ampak tudi čezmejno.
»Prva lokalna sistema souporabe koles sta bila na Gorenjskem vzpostavljena v Kranju in na Jesenicah, v letih 2016 – 2017. Do danes se je preko LAS Gorenjska košarica, ki jo vodi RRA Gorenjska, razvila mreža sistema souporabe koles v 8 od 18 občin, z 59 kolesarskimi postajami in 351 kolesi, tudi električnimi. Mreža souporabe koles na Gorenjskem, Gorenjska.bike, je del mreže, ki povezuje 35 slovenskih občin, 135 postaj in 730 koles,« je povedala Mateja Dolžan iz RRA Gorenjske – RCM Gorenjska, ki je predstavila dobro prakso Gorenjska.bike.
Za razvoj kolesarstva je bil s strani RRA Gorenjske in RAGOR – Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, leta 2016 ustanovljen regionalni posvetovalni organ, imenovan SORK – Svetovalni organ gorenjske regije za razvoj kolesarstva. SORK je do danes v digitalno bazo podatkov umestil 3.500 km kolesarskih povezav, v sodelovanju z Direkcijo RS za infrastrukturo je koordiniral postavitev Gorenjskega kolesarskega omrežja v dolžini 640 km, mapiral je 550 informacijskih točk, na katerih so bili postavljeni smerokazi, uspešno pridobil in izvedel številne evropske projekte, v katerih je bila postavljena in so-financirana kolesarska oprema, izvedena izobraževanja za spodbujevalce kolesarstva in izvedene številne promocijske aktivnosti za kolesarstvo in regionalno kolesarsko mrežo, je v svoji prezentaciji Načrtovanje omrežja povezav regionalnih kolesarskih poti na Gorenjskem povedala Barbara Špehar iz RRA Gorenjske – RCM Gorenjska.
»Mestna občina Kranj je v sodelovanju s podjetjem ARRIVA, 15. maja 2023, organizirala slavnostni prevzem štirih dvanajst metrskih električnih avtobusov. Dogodek je bil le eden od mejnikov na poti uvajanja električne mobilnosti v Mestni občini Kranj. Predhodno je Kranj izvedel optimizacijo voznega parka občinske javne uprave z javnimi zavodi in podjetji z vzpostavitvijo sistema (digitalna platforma) souporabe električnih vozil, s ciljem zamenjati obstoječa vozila na fosilna goriva s 130 električnimi, postavitvijo 43 domicilnih in 15 AC polnilnih postaj in pridobivanjem električne energije s sončno elektrarno. Za potrebe uvajanja električnega avtobusnega javnega potniškega v občini je skupaj s projektnimi partnerji vzpostavila polnilno infrastrukturo s hranilnikom električne energije, ki bo shranjeval viške proizvodnje elektrike iz sončne elektrarne,« je med drugim, v svoji predstavitvi Prehod na e-mobilnost v Mestni občini Kranj, povedala Blanka Odlazek iz RCM Gorenjska – RRA Gorenjska. RRA Gorenjska je v tem projektu odigrala svojo vlogo pri koordiniranju za pridobitev dela sredstev za polnilno infrastrukturo in hranilnik ter s financiranjem izdelave določene projekte dokumentacije.
Sreda, 24. maj 2023
Občina Bohinj že leta sodeluje s Turizmom Bohinj v prizadevanjih spodbujanja uporabe javnega potniškega prometa za obisk Bohinja. Načrtujejo umik parkirnih prostorov ob jezeru, podražitve parkiranja na parkirnih mestih blizu turistično zanimivih točk, vzpostavitev manjšega obsega parkirnih prostorov stran od jezera in izboljšanje avtobusnih povezav. Eden od tovrstnih ukrepov je tudi uvedba sezonskega avtobusnega prevoza Hop-on-Hop-off in integracija cene storitev javnega potniškega prevoza v kartico popustov za ogled naravnih in kulturnih znamenitosti, kar je v predstavitvi direktorja Turizma Bohinj – zavoda za pospeševanje turizma, Klemena Langusa, še posebno navdušilo goste iz Norveške, saj po njihovih besedah tudi oni iščejo rešitve, kako spodbujati trajnostno mobilnost v ruralnih okoljih. Predstavitev je bila zanimiva tudi za ostale partnerje projekta ReMOBIL, ki v svojih regijah naslavljajo enako tematiko na podoben način.
Občina Bled je, s svetovno znano atrakcijo blejskega jezera z otočkom in gradom, ena najbolj turistično obiskanih destinacij v Sloveniji. Letno ima več kot milijon nočitev. Mimo jezera poteka edina cestna povezava z Bohinjem, enotirna železniška povezava z Bohinjem, povezava do Jesenic pa ima omejitve pri frekventnosti prevozov. Romana Purkart iz Javnega zavoda za turizem Bled je predstavila Študijo primera trajnostne mobilnosti v občini Bled, v kateri je pojasnila trenutno stanje in možnosti za potovanje z javnim potniškim prometom, ki ga imajo obiskovalci Bleda in zaledja ter načrte za prestavitev glavne avtobusne postaje, obnovo železniške postaje in umikanja parkirnih prostorov stran od jezera. Skupino partnerjev je ob prihodu pozdravil tudi župan Občine Bled Anton Mežan, ki spodbuja razvoj trajnostne mobilnosti v občini. Skupina partnerjev ReMOBIL in SmartMOVE si je tudi v živo ogledala določene odseke, na katerih je predvideno izboljšanje prometnega stanja.
V Kranju, v Kovačnici, je Jaka Hrastnik iz AMZS predstavil aplikacijo NOMO. Nomo, ki pomeni Nova mobilnost, je eden prvih poizkusov vzpostavitve aplikacije, ki bi združevala storitve javnega potniškega prometa in ponudnike mikromobilnosti (souporaba koles, avtomobilov, skirojev, hoja) v Sloveniji. Uporabnik bi glede na lokacijo imel na voljo najoptimalnejši izbor prevoznega sredstva, vezanega na trajnostno mobilnost, glede na izbrane parametre pomembnosti (čas, cena, hitrost), hkrati pa bi bil še obveščen o prihrankih ogljičnega odtisa.
Tomaž Lanišek, vodja urada za razvoj, pametno skupnost in projekte v Mestni občini Kranj, je zbranim pojasnil prizadevanja na področju trajnostne mobilnosti v sklopu misije 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030. Urad je v istem mesecu pridobil evropska sredstva za izdelavo občinske aplikacije z enakim namenom in funkcijo, kot NOMO. Razvijajo tudi platformo pametnega mesta za območje Mlaka in enotno plačilno kartico Kranja, s katero občani in obiskovalci lahko plačujejo storitve mobilnosti, ki so vezane na javno upravo (parkiranje, polnjenje električnih vozil …) in plačilo ostalih storitev (npr. izposoja knjig v knjižnici).
Četrtek, 25. maj 2023.
»Na dan 25. 5. se je skupno projektno srečanje partnerjev projektov ReMOBIL in SmartMOVE nadaljevalo s terenskim ogledom mobilnostnih praks v mestnem središču Ljubljane. Pod vodenjem Mestne občine Ljubljana ter RRA LUR je bila izvedena predstavitev širšega območja za pešce mestnega središča s predstavitvijo nekaterih mikro-mobilnostnih rešitev, ki spodbujajo ter promovirajo uporabo trajnostnih oblik mobilnosti v Ljubljani v zadnjih 15 letih. Predstavljene so bile prakse naslavljanja brez in nizko-emisijske mobilnosti (sistem javne izposoje koles BicikeLJ, sistem brezplačnega prevoza po mestnem središču Kavalir, sistem izposoje električnih vozil Avant2Go, prakse kolesarske povezljivosti v mestu, …). Udeležencem so bili predstavljeni pristopi k zmanjševanju števila parkirišč v mestnem središču in orisan sistem regijskega parkiranja »Parkiraj in se pelji«, vzpostavljenega na obrobju mestnega središča Ljubljane.
Projektna delegacija iz Norveške je bila prijetno presenečena nad »hodljivostjo« znotraj mestnega središča ter deležem prebivalcev Ljubljane, ki se dnevno odločajo za kolesarjenje kot glavno obliko prevoza, kar dodatno prispeva k zmanjšanju prometnih zastojev in onesnaževanja zraka v mestnem jedru. Kljub dobro organiziranemu sistemu javnega prevoza v Ljubljani in opremljenosti voznega parka z najsodobnejšo tehnologijo so bile poudarjene potrebe po ukrepih izboljšanja povezljivosti tako avtobusnega kot železniškega javnega potniškega prometa v regiji, kar bodo naslavljale tudi aktivnosti ter vsebine delovanja v sklopu projekta ReMOBIL testno vzpostavljenih Regijskih centrov mobilnosti (RCM),« so zapisali na RRA LUR.
Predstavniki Direktorata za prometno politiko iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo so norveškim partnerjem predstavili Strategijo razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030 in Zakon o upravljanju javnega potniškega prometa, Zakon o celovitem načrtovanju prometa, Mobilnost na alternativna goriva v javnem prometu in Kolesarska strategija Slovenije. Partnerji iz Sveta okrožja Viken so v refleksiji na tridnevni obisk gorenjske regije in Ljubljane poudarili, da jih je med drugim navdušilo: načrtovanje trajnostne mobilnosti na podeželju, natančneje na območju TNP in integrirane cene javnega avtobusnega prevoza v paket turističnih storitev, saj se tudi sami soočajo s tovrstnim izzivom ter načrtovanje centraliziranega pridobivanja podatkov o storitvah, prihodih in odhodih ter zasedenosti medkrajevnega javnega potniškega prevoza za pripravo aplikacije, ki bo omogočala tudi nakup kart za prevoz z javnim potniškim prevozom. Med študijsko turo v Ljubljani je bilo omenjeno, da Mestna občina Ljubljana razmišlja tudi o možnosti ponovne postavitve tramvajev, vendar so partnerji iz Norveške svetovali, naj poleg tranzicije na alternativne vire goriv v cestnem javnem potniškem prometu raje razmišljamo o novih tehnoloških rešitvah, npr. samovozečih malih avtobusih, ki so cenejši, tišji, fleksibilnejši in manj vsiljivi za urbano okolje kot najnovejši tramvaji.
Gostovanje je potekalo v sklopu partnerskega sestanka projekta ReMOBIL, ki je bil organiziran v dopoldanskem delu prvega dne. Projekt ReMOBIL – Regionalni centri mobilnosti, je sofinanciran s sredstvi Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) 2014–2021, ki predstavlja prispevek Islandije, Lihtenštajna in Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi, ter pripadajoče slovenske udeležbe v okviru javnega razpisa za sofinanciranje projektov v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Izvaja se v letih 2022 do 2024.
