V okviru strokovnega srečanja »Turizem in promet«, ki je potekalo v okviru priprave Regionalne celostne prometne strategije Gorenjske, so udeleženci razpravljali o izzivih turistične mobilnosti in iskali rešitve za bolj trajnosten ter učinkovit prometni sistem. Poudarili so pomen povezovanja prometa, turizma in prostorskega razvoja.
Turizem je eden ključnih razvojnih potencialov Gorenjske, hkrati pa prav turistični tokovi vse izraziteje vplivajo na prometne razmere, kakovost bivanja prebivalcev in stanje naravnega okolja. Dostopnost turističnih destinacij danes ni več zgolj prometno vprašanje, temveč pomembna razvojna tema, ki povezuje turizem, mobilnost, prostorsko načrtovanje, gospodarstvo in podnebne cilje.
S podobnimi izzivi se soočajo številne alpske regije. Po podatkih Alpske konvencije Alpe vsako leto obišče več kot 150 milijonov turistov, od tega je skoraj 40 odstotkov enodnevnih obiskovalcev., , skupno število turističnih nočitev v alpskem prostoru pa presega 400 milijonov letno.
Kljub prizadevanjem za razvoj trajnostne mobilnosti se približno 80 odstotkov turističnih poti v Alpah še vedno opravi z osebnim avtomobilom, kar povzroča prometne obremenitve, zastoje, hrup in vse večje pritiske na prostor.
Ti izzivi se vse izraziteje kažejo tudi na Gorenjskem. Julijske Alpe sodijo med najbolj obiskane turistične destinacije v Sloveniji, prometne obremenitve pa v času turistične sezone pogosto presegajo meje zmogljivosti prostora in infrastrukture.
Turistična mobilnost kot pomembna razvojna tema Regionalne celostne prometne strategije
Prav zato je turistična mobilnost ena pomembnejših tem pri pripravi Regionalne celostne prometne strategije (RCPS) Gorenjske. V okviru priprave strategije je 22. maja 2026 na Bledu potekala tematska delavnica »Turizem in promet«, namenjena razpravi o dostopnosti turističnih destinacij, prometnih obremenitvah v času turistične sezone ter možnostih razvoja bolj trajnostne mobilnosti v regiji.
V uvodnem delu so Gregor Pretnar (PNZ), Eva Štravs Podlogar (RAGOR) in Miro Kristan (Posoški razvojni center) predstavili ključne izzive in razvojne usmeritve na področju turistične mobilnosti. Predstavljeni podatki in primeri so pokazali izrazite sezonske prometne obremenitve tako na avtocestnem omrežju kot tudi na regionalnih cestah proti najbolj obiskanim turističnim območjem.
- Predstavitveno gradivo o vlogi Gorenjske v slovenskem turizmu ter ključnih izzivih in trendih razvoja je dostopno TUKAJ.
- Predstavitveno gradivo o izzivih turistične mobilnosti je dostopno TUKAJ.
Udeleženci delavnice so poudarili, da prometni izzivi niso več zgolj sezonski pojav, temveč postajajo pomemben razvojni in prostorski izziv regije.
Kje se prometni pritiski najbolj kažejo?
Največje prometne obremenitve se pojavljajo na Bledu, v Bohinju, Kranjski Gori, na Pokljuki, Vršiču, v dolini Vrata ter na Jezerskem. V poletnih mesecih to negativno vpliva na kakovost bivanja prebivalcev ter celovito izkušnjo obiskovalcev / zmanjšuje kakovost bivanja prebivalcev in doživetje obiskovalcev.
Med ključnimi izzivi so udeleženci izpostavili:
- prometne zastoje na regionalnih cestah in avtocestnih povezavah,
- sezonsko preobremenjenost avtobusov in vlakov,
- pomanjkanje usklajenih voznih redov,
- slabo dostopnost turističnih izhodišč brez avtomobila,
- divje parkiranje v občutljivih naravnih območjih,
- pomanjkanje kakovostnih kolesarskih povezav,
- konflikte med motornim prometom, pešci in kolesarji,
- velike obremenitve prostora z dnevnimi obiskovalci.
Vir: OCPS Bled
Posebej je bilo poudarjeno, da turistični promet ne vpliva le na prometno infrastrukturo in okolje, temveč vse bolj posega tudi v vsakodnevno mobilnost lokalnega prebivalstva in kakovost bivanja v turističnih krajih.
Kako odgovoriti na prometne pritiske turizma?
Razprava je pokazala, da bodo prihodnje rešitve morale temeljiti na bolj celostnem pristopu, ki povezuje prometno, turistično in prostorsko načrtovanje.
Med ključnimi usmeritvami so bili izpostavljeni:
- izboljšanje dostopnosti turističnih destinacij brez avtomobila,
- boljša integracija javnega potniškega prometa,
- nadgradnja železniške infrastrukture in Bohinjske proge,
- usklajevanje avtobusnih in železniških povezav,
- razvoj večmodalnih vozlišč in sistemov P+R,
- razvoj enotnih digitalnih rešitev za načrtovanje poti in obveščanje uporabnikov,
- izboljšanje pogojev za varno hojo in kolesarjenje,
- učinkovitejše upravljanje parkiranja in dostopa do najbolj obremenjenih območij,
- omejevanje motornega prometa na najbolj občutljivih območjih,
- izboljšanje povezav z drugimi slovenskimi regijami in čezmejnimi območji.
Velik poudarek je bil namenjen tudi spremembi potovalnih navad ter spodbujanju uporabe trajnostnih oblik mobilnosti med obiskovalci in prebivalci.
Dobre prakse že kažejo smer razvoja
Udeleženci so kot uspešne primere izpostavili več domačih in tujih praks, ki dokazujejo, da je mogoče turistične tokove upravljati bolj trajnostno in učinkovito.
Med njimi so bili posebej izpostavljeni:
- sistem mobilnosti v Bohinju,
- omejevanje prometa v dolini Vrata,
- avtovlak,
- sistem Hop-on Hop-off,
- aplikacija Brez avta,
- čezmejne kolesarske povezave,
- turistične vozovnice po vzoru Južne Tirolske,
- digitalni sistemi za obveščanje o zasedenosti parkirišč in prometnih razmerah.
Takšni ukrepi po mnenju udeležencev izboljšujejo uporabniško izkušnjo obiskovalcev, zmanjšujejo prometne obremenitve in prispevajo k višji kakovosti bivanja lokalnega prebivalstva.
Kateri ukrepi bi lahko najbolj vplivali na mobilnost do leta 2040?
Med infrastrukturnimi projekti, ki bi lahko pomembno vplivali na prihodnjo mobilnost turistov na Gorenjskem, so bili izpostavljeni:
- izgradnja južne razbremenilne ceste Bled,
- nadgradnja železniške infrastrukture,
- prenova Bohinjske proge,
- izboljšanje povezave Jesenice–Kranjska Gora,
- razvoj regionalnih večmodalnih vozlišč,
- vzpostavitev satelitskih parkirišč in shuttle povezav,
- širitev kakovostnega omrežja kolesarskih povezav.
Ob tem so udeleženci poudarili, da sama infrastruktura ne bo zadostovala. Ključno bo učinkovito upravljanje mobilnosti, sodelovanje med občinami, državo, turističnimi organizacijami in upravljavci infrastrukture ter usklajeno načrtovanje razvoja prostora.
Prihodnost turizma bo vse bolj povezana z mobilnostjo
Delavnica je pokazala jasno skupno usmeritev:
Gorenjska potrebuje bolj povezano, trajnostno in uporabniku prijazno mobilnost, ki bo omogočala dostopnost turističnih destinacij brez dodatnega obremenjevanja prostora in naravnega okolja.
Trajnostna mobilnost tako ni več zgolj prometna ali okoljska tema, temveč postaja eno ključnih razvojnih vprašanj regije. Regionalna celostna prometna strategija Gorenjske predstavlja pomemben korak k bolj usklajenemu razvoju prometa, turizma in prostora ter priložnost za oblikovanje sodobnega modela turistične mobilnosti.
Zabeležka delavnice je dostopna TUKAJ.
